[ domov | kontakt | avtor | sitemap | bmwslo | oglaševanje | iskanje | obvestila ]
Predstavitev serije 5 - E39 + tehnični podatkiUporabni nasvetiFotogalerija, ohranjevalniki ...Povezave
Bilo je nekega večera, po vsej verjetnosti je bil petek ali sobota. Takrat smo se namreč že skoraj standardno mulčki s komaj pridobljeno roza izkaznico brezciljno vozikali po mestnih obvoznicah, večinoma opazovali drveče prikazni ali pa si nabirali vozniške izkušnje, katere bi danes bržkone lahko označili kot nespametne cestne vragolije.

Tako sem med speljevanjem pri zeleni luči v vzvratnem ogledalu zagledal ogromno senco, ki je oddajala modrikasto svetlobo. Ksenonski žarometi so v tistem času bili bolj izjema, kot pravilo, zato je bila vzhičenost še toliko večja. Pedal za plin pritisnem do zatiča, motor zarohni, 6000 vrtljajev, druga prestava, 6000 vrtljajev, tretja prestava. Senca je še vedno tam, premaknila se ni niti za ped. Sledi križišče, vsak zavijeva na svojo stran, ogledam si tekmeca, nato se izgubiva v večernem mestnem vrvežu, po nekaj minutah pa se srečava na istem mestu, seveda s podobnim scenarijem. Dvoboj nanese tako, da stojiva vštric, kar daje idealno priložnost, da odprem okno in zavpijem:« Kaj to je 520i?« (ponudbo sem seveda že poznal, zato je bil šok še večji, ko mi na uho prileti odgovor); »528i!« Uf, si mislim, nič čudnega, da se senca ni hotela oddaljiti od mojega 115-konjskega jeklenega prijatelja. Ponovno oddrviva vsak po svoje, tokrat drug za drugim, pri čemer sem »dobil« vlogo zasledovalca. Uspešno sem sledil prvih nekaj križišč, razdalja pa se je vztrajno povečevala kljub temu, da je nekaj ovinkov prevozil vrsti pogona primerno. Zadovoljen s svojo vožnjo, nekaj sekund kasneje prispem do parkirišča, kjer mi voznik bavarca pomaha. Povabi me na sok, ki ga na dušek izpijem, kajti sledilo je povabilo na vožnjo.

Sedim torej s popolnim neznancem v udobnem fotelju in kot je v navadi pri tovrstnih zadevščinah, izvajam izdatno verbalno ventiliranje ter voznika zasipam z nešteto vprašanji. Okolje je bilo sila prijetno, moja zadnja plat je bila obdana z usnjem, razporeditev stikal je bila vzorno logična, nemško natančna in seveda dobro poznana. V ušesa je potihem donel zamolkel šum šestvaljnika. Podrobno si ogledam še preostanek notranjosti, a le do trenutka, ko se je šumenje sprevrglo v rezko hrumenje. Trdno stisnem ročaj vrat in z enim očesom ter odprtimi usti spremljam urne gibe voznika, z drugim očesom pa svetlobno signaliziranje mimoidočih voznikov, ki jim način vožnje očitno ni odgovarjal. Prepričan sem, da takrat ni bilo stvari, ki me ne bi impresionirala. Takrat sem se trdo odločil, da bom nekoč postal lastnik tega vsekakor greha vrednega bavarskega lepotca, ki mu nekateri poznavalci najbrž ne pripusujejo zaman, da gre za enega najboljših avtomobilov.

In tako so prišla na vrsto študentska leta, ki seveda niso dopuščala kakšnega bolj »greha vrednega« voznega parka, saj je praktično ves prislužen denar odromal za vzdrževanje takratnega jeklenega prijatelja. V tistih časih je bil E39 še zelo svež avtomobil, na mariborskih ulicah pa sprva tudi ne preveč pogost, tako da je bilo vzburjenje ob morebitnem srečanju še večje. Študij je napredoval hitro, kljub manjkajočim pol ducata izpitov, je nastopil čas za resnejšo, predvsem pa stalnejšo zaposlitev, s tem pa tudi možnosti za uresničitev že od nekdaj zadane misije.

Vedno sem se zavedal, da bom potencialnemu prodajalcu velik trn v peti. Nakup avtomobila je za nadebudnega navdušenca - ki je bil naročnik takrat edine avtomobilistične revije že pri 7 letih, si izrezoval slike iz vseh mogočih brošur, ponižno žical starše za obiske avtomobilskih salonov, iz lego kock (sprva sicer napačno) simuliral razne motorne sklope in vsak dan na poti iz šole po motornem zvoku ugotavljal znamke zadaj vozečih vozil, pozimi pa si iz odtisov v snegu memoriziral profile pnevmatik – seveda pomemben in velik dogodek. In to ne kateregakoli vozila, temveč tistega sanjskega.

Tako so se pričeli ogledi. Sprva je šlo za žicanje okoliških lastnikov, ki so sprva kar malce debelo gledali, potem pa so se kaj hitro razgovorili o dobrih lastnostih mojega bodočega štirikolesnika in tako še podkrepili mojo željo po imetju. V nekaj letih se je sicer nabralo nekaj izkušenj, vendar največ se jih pridobi ravno ob ogledih, predvsem pa ob spremljanju že bolj utečenih in izkušenejših mojstrov na tem področju. Na pogled sprva dobri avtomobili so se velikokrat izkazali za neustrezne; preveč kilometrov, premalo opreme, previsoka cena, naknadno prebarvani, poškodovani, slabo vzdrževani, neustrezni lastniki … Slika že res pove več, kot tisoč besed, vendar pogled od blizu razkrije še tako skrite napake. Fantje na forumu niso varčevali z zbadljivkami, češ, da se išče popoln avtomobil za malo denarja, da bi se bilo bolj smotrno odpraviti v salon po novega ... In iskal se je dejansko popoln bavarec, kriteriji so bili za veliko večino nepojmljivi.

Upanje umre zadnje, pravijo, in čeprav je v Sloveniji počasi zmanjkovalo kandidatov, so postali aktualni dogovori za oglede v tujini. Potem prileti kot strela z jasnega. Po petih mesecih iskanja me nekega dne pokliče prijatelj in me pobara, če sem morda prelistal svežo avtomobilsko revijo z oglasi, katero sem mesečno prejemal domov – a nikoli polagal posebne pozornosti na objavljene oglase. Sprva sem se obotavljal, bilo je prelepo, da bi bilo res. Nato se opogumim, pokličem ter se dogovorim za prvi ogled. Službo zapustim predčasno in jo mahnem v prestolnico, da si zadevo natančneje ogledam, na ogled pa povabim še dva kritična opazovalca. Da sem res našel iglo v senu, je potrdil še drugi pregled, s prisotnimi še nekaj bistrimi glavami ter strokovno ekipo pooblaščenega servisa. V tistem trenutku sem presenetil celo samega sebe; tisti, ki me poznajo, me najbrž nikoli ne bi označili za nezgovornega, ampak takrat sem enostavno obnemel. Pogajal se nisem niti za ceno. Samo stal sem in občudoval. Komaj sem si malce opomogel, takratnemu lastniku segel v roko, naštel nekaj desettisočakov, načečkal neberljiv podpis, ter jo ucvrl proti domu z nenavadnim nasmeškom na ličnicah, ki pa je bil definitivno prisoten tudi nekaj dni kasneje, ko sem zadevo dokončno prevzel … Kako tudi ne bi bil, avtomobil se je izkazal za odličen nakup, predvsem pa je dobrodošlo dejstvo, da je prejšnji (prvi) lastnik imel (in še ima) smisel za tovrstne zadeve in sedaj odkriva skrivnosti nove serije.

spominjal se je: gerchy

nazaj k predstavitvi
Gerchy E-39 © 2004.
  Preberite ...
Kratka predstavitev serije 5
 
   
 
Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje, besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ...

Produkcija:
Gostovanje: Simetric